Ne sneži več ... :(
Ampak se vedno je dovolj drugih lepih stvari, ki grejejo srca sveta ...
Ne sneži več ... :(
Ampak se vedno je dovolj drugih lepih stvari, ki grejejo srca sveta ...
Sprehajam se po Ljubljani, moj cilj: ljubljena fakulteta. In čeprav je dan zgledal turobno siv, sem opazovala okrog sebe same srečne ljudi. In kaj kmalu so začele z neba padati prve, drobne in puhaste snežinke in pričarale še neko iskrico v oči mesta ...
Belo nebo seje snežni prah,
drevje ga lovi na gole veje,
vse je negibno in nem je zrak.
Še čas se je ujel
v mehke niti bele preje.
Po beli preprogi odpelji me s sanmi,
naj biserni kristali spletejo se z mojimi lasmi,
tesno naj tvoja roka me oklepa,
da me ljubiš,
da sem lepa,
tiho, komaj slišno reci mi.
Po beli preprogi odpelji me s sanmi,
naj sanjam v belini,
naj me lesketanje oslepi,
snežinke se topijo mi na dlan,
stisni me močneje k sebi,
dolgo za naju naj sneži.
Nikjer še ni gazi,
edina sva na belem svetu.
Po beli preprogi odpelji me s sanmi,
naj biserni kristali
spletejo se z mojimi lasmi,
tesno naj tvoja roka me oklepa,
da me ljubiš, da sem lepa,
tiho, komaj slišno reci mi.
Po beli preprogi odpelji me s sanmi,
naj sanjam v belini,
naj me lesketanje oslepi,
snežinke se topijo mi na dlani,
stisni me močneje k sebi,
dolgo za naju naj sneži.
Zgubiva se v vrtinec belih zvezd,
daleč od obljudenih poti,
za nama sneg skrije naj sledi.
(Anika Horvat - Belo nebo)